|
Leto sem preživela v čudoviti nekdanji evropski prestolnici, Dunaju. Ker je triatlon nekakšne vrste zasvojenost hujše vrste, sem z mojim hobijem želela nadaljevati tudi v času trajanja magistrskega študija. V nekaj stavkih bi opisala izkušnje z avstrijskimi klubi, avstrijskimi triatlonci, avstrijskimi tekmami, saj menim da se ogromno naučimo iz lastnih izkušenj, vidimo kaj in kako delujejo stvari druge in kako si lahko vesel,da si član ekipe TKL, ki je več kot le triatlonski klub in kamor se ne včlaniš le zato, da boš imel nekje tekmovalno licenco. Že ob svojem odhodu sem želala poiskati klub s katerim bi lahko plavala. Na avstrijski triatlon zvezi sem poiskala vse klube na Dunaju in poslala e-mail prav vsem. Odgovor sem dobila le od dveh, dokaj žalostno. V enega sem se včanila, o višini članarine bi se dalo razpravljati, tako da se TKL članarini lahko reče le simbolični prispevek:). Organizacija treningov, sicer samo plavalnih je super, enkrat tedensko celo dve uri, z dolgim ogrevanjem na suhem, nekaj teorije,...zelo sistematično načrtovani treningi, bolj po zaslugi trenerja, ki je bil 100% odločen, da mora vsak napredovati. Vodstvu kluba ni prav veliko mar, važno, da za vsak ekstra trening plačaš ekstra, saj je v članarini všteto le 1x tedensko plavanje. Tekaška vadba je- vadi vsak sam, kolo je vozi -vsak sam. Enkrat je bil celoorganiziran trening menjav. Zanimivo se začne šele po prvem nastopu v sezoni 2011, ko sem se udeležila sprint triatlona v Linzu in se prijavila pod TK Ljubljana. Čez nekaj dni sem dobila e-pošto v kateri me je čakala pridiga, o tem zakaj ne nastopam za dunajski klub in da pričakujejo, da bomv St. Poeltnu na polovički zastoplala barve njihovega kluba...no, njihovih pričakovanj mi ni bilo niti v najmanjšem interesu izpolniti...in po nastopu sem dobila prepoved udeleževanja se treningov...Plavalnemu trenerju se je to zdela neumna odločitev in me je na skupščini kluba zastopal in povedal svoje mnenje, zaradi česar je bil skoraj ob službo...tako, da dobri ljudje so še J. Vedno znova sem vesela, da sem v klubu, kjer te imajo radi, kjer si spoštovan, kjer ti nihče ne ukazuje, kjer veš, da boš dobil nasvet ko boš zanj prosil (hvala Martin za vse e-nasvete, ker včasih znam biti zelo naporna z vsemi vprašanji), kjer veš, da bo trening zabava, da boš vedno dobrodošel (pa čeprav vskočiš samo za en dan, ko si na obisku doma) in kjer je pred vsemi točkami, rezultati, minutami druženje in športen duh...pa saj nismo profesinalci, ki so plačani da tekmujemo, mi delamo, da lahko tekmujemo in v tem uživamo...zato naj ostane triatlon zabava in druženje, čisto simpl, kot otroško veslje, smeh in radost...in potem ide, ide...hvala TKL...in vesela sem, da sem del te ekipe. Pozdravček Karla |
Obvestila članom
