Ko še en teden pred tekmo ne moreš niti po stopnicah zaradi viroze in ko moraš zadnji teden še službeno v Kijev, pač ne smeš imeti pričakovanj glede tekmovanja. Še manj, če gre za maraton. A ko prideš na štart, so vsi načrti glede zmernosti takoj preklicani. Korajžno, pa bo kar bo. In je bilo 2.44.35 kar je zadoščalo celo za 3. mesto med Slovenci in 16. mesto absolutno ... a je mogoče še kakšno tekmovanje v bližnji prihodnosti ... to je bilo prvo vprašanje, ki se mi je motalo po glavi po prihodu v cilj.

In kako je maraton potekal? Kliknite več in ...

Štart umirjen in tempo 3:40-3:45 ... mogoče malo prehitro, a bomo videli. Držim se prvih žensk in ni prav težko, a vem, da nekje bo prišel račun. Na 15 km 2 ženski pospešita, tedaj se raje umaknem ker pod 3:40 pa raje ne bom šel niti za sekundo. Pa je prišel konec prvega kroga dokaj hitro, brez težav in v času 1.19.05. Takoj vprašanje: Ali bom zdržal? 

Najbolje da grem naprej, pa bomo videli. Na Dunajski in Slovenski takšno navijanje, da sem kar po zraku letel ... takoj v Rožni pa že tišina in ... VETER - tudi če si malo težji tekač, ga na 25 km pač ne potrebuješ (razen če je vroče). No mimo tehnološkega parka in potem ... klanec ... pa kakšen klanec neki ... ajaj začelo se je! Koseze nadvoz ... boli. Mimo Merkatorja v Šiški in Telemacha ... ravnina brez konca. Še sreča, da so z mano moji najdražji ... gre nekoliko lažje, a ne morejo teči namesto mene ... škoda!

Pijem, jem gele, PANACEO ... malo pomaga ... noge postajajo telečje. Dunajska ... samo še 5 km ... pa prav v prsa moraš pihat ... rinem v veter in razmišljam o pivu, ki ga bom obrnil z očetom in nazdravil na svoj rojstni dan ... pa ne eno ... več jih bo. Zadnji ovinek ... pogled nazaj, da bi v miru končal in magar malo zahodil v cilj ... jao 2 šprintata .. pa kaj jim je? ... po 42 km moram še v šprint, ki izgleda kot počasen posnetek ... napor je pa enormen ... uspem .. objemi ... čestitke ... PANACEO ... geli ... Pivo ... več piv.

Pa smo ga skupaj ... zdaj pa na torto!