No pa je 2. Ironman na mano. Sicer ne tako kot sem nekako načrtoval oz. si želel, a vsem težavam navkljub sem lahko vseeno zadovoljen. Sicer rezultat 9.29 sploh ni slab, a pri vsem treningu bi pač moralo ven ''pasti'' malo več. Vseeno pa je bil to poseben Ironman, saj me je ves čas spremljal Maks. In če ne komu drugemu, sem njemu dolgoval, da tekmovanje zaključim, kljub temu da sem vmes že malo razmišljal tudi da predčasno zaključim dan. Ampak TKLjevci se ne damo tudi, ko ne gre ... saj veste ''Zmaguj/Tekmuj s Stilom''. Mi pa tekma še nekaj dolguje, zato se bom sem sigurno še vrnil.

Tedni in dnevi pred tekmovanjem so potekali skoraj po načrtih. Sicer sem naredil v trenažnem procesu nekaj 'osnovnošolskih'' napak, a brez teh pač ne gre, še predvsem če si sam sebi trener. Največja težava zadnji mesec je bila moj hrbet, saj mi je po 1h krono pozicije na kolesu začelo zategovati hrbet, bolečina pa se je preko kolkov širila v kvadricepse na nogah ... posledica: pobiranje moči. Zadnje tedne sem se sicer trudil, da bi to odpravil in mislil sem, da mi je celo uspelo ... a ni bilo čisto tako ... kratki treningi niso bili pravi pokazatelj.

Dnevi pred tekmovanjem so potekali ''mokro'' . Toliko nalivanja in vode v kampu in pri dejstvu, da smo bili navajeni temperatur krepko čez 30stC pač ni bilo enostavno ''pogoltnit''. A razen tega, da smo morali kupiti jesensko kolekcijo oblačil, nas voda ni zalila ... smo se pač v avtu 3 dni igrali ... saj Dacia je velika .

TEKMA

Plavanje

Zelo atraktivno poteka v dveh krogih. Štart iz vode in PRO kategorija 5 min pred vsemi, tako da gužve res ni bilo. Po prvem krogu tek čez mali otoček, a nikakor tako dolg kot na polovički v St. Poeltnu.

Že na plavalnem delu ni bilo pravega občutka. Glavna skupina mi je takoj odplavala in sam sem nato vodil manjšo skupinico. Po 1. krogu (plavanje je potekalo v dveh krogih) že kar nekaj zaostanka in iz vode po 55 minutah ...  nič posebnega, saj je zaostanka kar 4 min ... a dan bo še dolg. V menjalnem prostoru vidim Martina Matulo ... Čeh, ki je dosegel na ITU evropskih in svetovnih pokalih kar nekaj odmevnih rezultatov (10 let nazaj, da ne bo pomote) ... zaključim, da mogoče pa moje plavanje le ni katastrofa.

Kolesarjenje

Zelo lepa, a po mojem mnenju ne preveč hitra proga (ok izvzeti je potrebno prve 4 na kolesu). Prvih 30 km ravnine, nato pa kar nekaj klancev. Če greš gor moraš priti tudi navzdol, a spusti so kar nevarni in speljani preko krožišč in vasi. Največja znamenitost trase je pa Heartbreak Hill na 85 km, kjer je vzdušje res noro. ''Špalir'', ki ga naredijo gledalci je tako ozek, da za trenutek ne veš kako se boš sploh prebil skozi.

Na kolesu sem že takoj videl, da bo teh 180 km zeloooo dolgih. Po skoraj 4km v obleki sem že na menjavi čutil, da hrbet ni dobro. Takoj po nekaj km že prva tehnična težava ... torbica na sedežu popolnoma razrahljana in moral sem jo odpeti in nadaljevati brez orodja za menjavo tabularja ... to bi še nakako šlo, če ne bi za to dejanje takoj dobil rumeni karton (stop&go v naslenjem penalty boxu ... juhej). Za nameček se mi je med prvim krogom razrahljal še rezervn tabular, tako da sem ga odvrgel (zato na srečo nisem dobil še enega kartona, ker me niso videli) in nadaljeval brez rezerve. Prvi krog je še šel nekako na silo, a vrtenje pedal nikakor ni bilo ''čisto'' in enakomerno (kolesarji bi rekli, da vrtim na kvadrat), drugi krog je pa bila popolnoma turistična vožna na pulzu 130 in tudi manj (no ja tudi 150 sem imel v klanec) in ko so se mimo mene vozili od Schnellersa (zmagal IM Južna Afrika 2010) do 1. ženske (Thurigova), ki je bila sicer nekdaj svetovna prvakinja v kronometrski vožnji, sem jih samo gledal in nikakor nisem mogel niti za trenutek prijeti in držati na distanci (verjetno tudi na gumi ne bi mogel držati). Po ravnini (prvih 30km vsakega kroga) enostavno nisem mogel biti v krono poziciji, moči v nogah pa ni bilo nobene ... zelo težak drugi krog. Čas skoraj 5.12 popolna katastrofa. Na menjavi sem moral nato malo hoditi, da se je hrbet poravnal, nato pa .... ja samo še 42 km.

...Heartbreak Hill...Tourmalet na IM Švica

Tek

V 4 krogih, mnogih pentljah, nadhodih in podhodih zelo razgiban in začuda kar hitro mine.

Najtežje pri teku se je bilo motivirati. Prvi krog je šel dokaj lahko v tempu 4.16, v drugem sem moral nato obiskati plasičnega prijatelja kjer mi je tempo padel na 4.36/km. V tretjem krogu sem imel malo krize in če povem po resnici nisem dovolj borbal in posledica 5.12/km. Vmes sem na dveh okrepčevalnicah malo pojedel in popil, preklopil na Coca Colo in tempo se je nekoliko popravil na 4.49/km. Tako skupen čas teka dobrih 3.19h niti ni tako slab.

 ... dolgih 42 km.

SKUPNA OCENA

Če bi ocenjeval golo tekmovanje po šolsko, si bi dal -3. Cel izlet v Švico pa je bil nadvse prijeten in lepo je, ko tekmovanja postanejo družinski izleti. Pa čeprav je to na trenutke zelo naporno, je prihod v cilj v družbi najdražjih nekaj najlepšega. Seveda odkrito povem, da je bila želja imeti v rezultatu spredaj 8mico, a potrpljenje je božja mast ... bo že prišel čas zato. Mogoče tedaj, ko bom najmanj pričakoval. In tudi tedaj si želim, da bosta Nina in Maks z mano.

NAPREJ? 

Sedaj najprej ''rešiti'' težave s hrbtom ... se spočiti ... se igrati, igrati in igrati ... nato pa obstaja kar nekaj opcij za konec sezone ... katero tekmovanje, če sploh katero, je pa še prehitro govoriti.

Vsem SLOIronmanom/kam v Regensburgu ta vikend želim lahke noge

Lep pozdrav, Mitja