Čeprav še sredi tedna nisem bil prepričan ali bi zaradi utrujenosti, ki se mi je nabrala po bloku treninga kolesa prejšnji teden, sploh štartal na tekmi, se je na koncu izkazalo da je prepričevanje Eriha in Nine naj le nastopim bilo popolnoma na mestu. Odlično počutje predvsem na kolesarskem delu in lep tempo na tekaškem delu (3:34/km). Očitno se še spomnim kako je treba dirkati na kratkih tekmovanjih ... 

Tekmovanje, ki ga je zaznamoval edini deževen dan v dolgem vročem avgustu, tekmovanje ki pritegne čez 700 tekmovalcev, tekmovanje ki je ranga in atraktivnosti našega Bleda in tekmovanje, ki je na Faaker See-u že tretjič zapored. To so v kratkem karakteristike olimpijskega triatlona na Faaker See.

Štarti so bili razdeljeni na štiri valove in zaradi starosti sem moral štartati v drugem valu (Elite II) skupaj s kasnejšim zmagovalcem in udeležencem letošnjih Havajev Norbertom Langbrandtnerjem.

Seveda smo plavali v oblekah, tako kot se za avstrijsko tekmovanje spodobi, pa čeprav smo prišli iz vode kot kuhani jastogi (ob vodi 25 st Celzija je pač težko zdržati ravnodušen 1500m v obleki in plavati na polno). Po plavalnem delu sem bil kar na dobrem mestu, saj sem bil iz vode skupaj z Norbertom.

Kolesarski del speljan v krogih po dobrih 9 km z nekaj kratkimi vzponi. Malo prekratkimi, da se bi lahko otresel vseh zasledovalcev, ki se vozijo v tvoji senci (v Avstriji je vožnja v zaveterju prepovedana, a saj veste kar je prepovedano je najslajše ...). 4 krogi po razmočenem terenu so bili prav prijetni. Atraktivnost kolesarskega segmenta je zelo primerljiva z Bledom, z razliko da je proga na Bledu še za odtenek selektivnejša in naklonjena tekmovalcem ki se dobro peljejo v hrib (lažjim tekmovalcem). Po kolesarskem delu sem vsaj v svoji kategoriji zaostajal le za Norbertom.

GALERIJA SLIK

Tek večinoma po gozdu je bil kar naporen, saj ga je bilo potrebno pregarati, ker pač malo težjemu tekaču se razmočen teren še toliko bolj rad uda pod nogami. Na tek sem šel skupaj z Matejem Benčino, ki je štartal v valu pred mano, a sem mu lahko sledil le dober kilometer. Njegov tempo je bil le prehud za moje letos bolj dolgoprogaške noge. 2 kroga sta minila malo manj hitro kot kolesarski segment, a je zato bilo olajšanje v cilju toliko slajše. Glede na treninge tempo 3:34 na km več kot presenečenje (vsaj zame - mogoče za Matjaža in Eriha ne toliko) 

Na koncu 6. mesto absolutno in 2. mesto v kategoriji Elite II  - več kot sem pred tekmovanjem sploh upal pričakovati. Sedaj pa dalje, sezone še ni konec, forma pa tudi ni slaba.