Prvi Ironman je potekal celo bolje kot sem pričakoval. Veseli me predvsem dejstvo, da vidim še ogromno rezerv: nekoliko v kolesarskem delu, nekoliko pa v prehrani med tekmovanjem zaradi katere tek ni bil v ritmu za katerega sem bil pripravljen. A celotna ocena: ODLIČNO in komaj čakam na naslednje izzive.

TEKMOVANJE

Mogoče kdo skriva svoje recepte za uspešen nastop, sam pa sem mnenja, da je objavljanje vseh stvari na nek način nuja za napredek na vseh področjih človeškega življenja. Tako bi rad delil z vsemi vse kar se mi zdi smiselno povedati: prehrana, pijača, dodatki in druge malenkosti, ki se večini zdijo pomembne za IM (čeprav roko na srce - nič novega ). Seveda osnova je trening, ki ga morate preživeti: in še enkrat poudarjam, da si omislite trenerja, ki vas spremlja dnevno namesto trenerja, ki vam daje tedenske kuharske recepte. Na tem mestu se bi zahvalil Erihu Pečniku s katerim sva izstisnila optimum glede na čas in razmere prvega pol leta - izzivov za prihodnost nama ne manjka.

Prehrana zadnje dni: kruh, margarina in marmelada zjutraj & pašta in olivno olje zvečer. Zadnji dan malo več izotonične pijače, v glavnem pa kar voda. Samo še tu in tam kak multivitamin. Zadnji obrok dan pred tekmo pozno popoldan. Obrok zjutraj pred tekmo: toast, margarina, marmelada in kava (kolikor pač paše).

Med tekmo: Tu sem naredil napako! Imel sem samo 8 gelov, dva bidona Reflex Edge na kolesu in dva na special needs postaji (enega sem nato na spustu izgubil). Ampak po pogovoru z ostalimi sem imel kalorij na kolesu veliko premalo (8x90kcal_GELI + 3x250kcal_BIDONI = 1470kcal). Nekaj sem dobil tudi z bidoni na okrepčevalnih postajah, a stvari so tam zelo razredčene z vodo, zato je potrebno imeti v glavnem vse s sabo. Imeti pa bi moral med 15 in 20 gelov, nekaj raztopljenih v enem bidonu, nekaj v torbici na zgornji cevi za ziher če bidon zgubiš. Sam nisem pristaš trde hrane med tekmo in bare odsvetujem (edino če imate dober želodec). Med kolesarjenem je potrebno vzeti še 1 solno tableto/h, to je pa že skoraj vse. In zadosti tekočine (kombinacija energijskih pijač in vode, da se geli spoh absorbirajo).

Plavanje je potekalo zelo mirno. Štart sicer vseh naenkrat, a 50m prednosti pred age-grouperji je bilo dosti, da smo ušli masi ljudi. To je na Lanzarotih pomembno, ker je po 160 m plavanja oster zavoj v levo in si lahko samo predstavljate ... pretep na prvi boji. Na začetku sem se postavil na noge Vuckovicu, a po 500 m ugotovil, da tako dober pač nisem, da bom na noge plaval olimpijskemu podprvaku iz OI Sydney. Malo sem popustil in plaval v prvi zasledovalni skupini. Med plavanjem je bil občutek super: se je poznalo delo z Olijem celo zimo in treningi s skupino v kateri so David, Bojan in Mateja (hvala za ganjanje na treningih). Menjava je bila dolga, a še sreča da je kolo bilo čisto na koncu prostora, da ga ni bilo potrebno vlačiti predaleč. Na kolesu sem upošteval nasvet Eriha in Matjaža, in to je prve 2 uri poskrbeti, da se ti pulz umiri (na plavanju je pač povprečje med 160 in 170 bpm). Prva hrana po 20 min kolesarjenja in prva solna tableta po 30 min. Najbrž ni potrebno izgubljati besed in govoriti, da je kolesarska proga na Lanzarotih za umret in če je ne bi predhodno videl, ne vem ali bi jo psihično sploh zdržal. Kaseta 23-11 je premajhna in na en klanec sem komaj prilezel (10 % + veter v glavo ). Ostali imajo 25-12 ali celo 27-12. Kolesaril sem z rezevo kolikor se pač da, saj moraš ves čas "plesati" po cesti zaradi sunkov vetra. Včasih sem v podobnih razmerah surfal, tokrat pa rinil v veter celih 180 km. Še nekaj, kar pa nisem upošteval: preveč sem se dvigoval iz aero-pozicije, kar za ta veter ni pametno. Juhansen recimo pelje še največji klanec v aero-poziciji (sam ma mal drugačne noge kot jaz). Po sestopu iz kolesa so bile noge začuda čisto ok. Spet cela večnost do vrečke za tek, hitro v šotor navleči CEPke in kapco in gasa. Tempo v prvih 10 km (4:10-4:15 in pulz 145-150), a po 13 km je prišel "račun" premalega vnosa kalorij in od tega trenutka dalje pulza nisem mogel več dvigniti čez 135-138. In začelo se je garanje proti vetru in vročini in prepričevanje samega sebe: "samo ustaviti se ne smeš". Hlastanje po gelih (vsaka druga okrepčevalnica en gel - na 3,3 km), coca coli in vodi ter nadaljevati vnos solnih tablet na 1h. In celo uspelo je pod 10 ur (9:51:52) kar je menda za Lanzarote kar dobro (vsaj tako pravijo tisti, ki so tam dirkali, ostali pa poskusite - ne bo vam žal). V zadnjih 100 m sem si začuda pri sebi dejal: "To pa še pridemo oddirkati!". Na cilju je bil moj izgled kot izgled vojaka po vojni - dres in CEPke v vseh možnih barvnih odtenkih - je že tako če za polivanje ne izbiraš vrste tekočine. Tam me je čakal  Matjaž, s katerim sva kaj hitro šla ležati na masažno mizo. Sledila sta 2 zelo prijetna dneva na Lanzarotih, ki sta minila v poležavanju in prekomernemu hranjenju, spremljanju podelitve (PS: na tem svetu obstajajo ljudje, ki imajo za sabo 108 IM tekmovanj in še živijo, drugi so že 16x končali IM Lanzarote, ...).

Čez to tekmovanje so mi pomagali tudi vsi SPONZORJI, ki se jim zahvaljujem.

Posebna zahvala gre Podjetjem: FINANCOM in Medicinskem centru Gorjanc;

Opremljevalcem: CEP, Cult, Mizuno in Bubasport ter VO₂ Šport, ki skrbi za gorivo.

Rezultati: TOP100

Kot zanimivost: Kolo CULT prvič na tekmovanju IRONMAN - "Cultna" Mašina: